Turobno, megleno popoldne v stanovanju za Bežigradom v Ljubljani prekine zvonjenje telefona. Kliče Urban. "Si pripravljen? Čez 10 minut bom pri tebi." "Velja. Te počakam na ulici pred blokom". In res zamudi samo kakšno minutko. Peljeva čez mesto proti Viču. Tudi Katarina že pripravljena stoji na postaji mestnega avtobusa številka 6. Med vožnjo proti Primorski vsak razlaga, kaj vse se mu je zgodilo v zadnjem mesecu. Čas hitro mine in kar naenkrat se znajdemo sredi Postojne. "A kdo ve, kje je doma Petra?" "Približno. Vem, da je zelen blok", odvrnem. Katarina pristavi še: "Mislim da se ime ulice začne na… Preberi več »